Ear

Kako se pesem izteče

Devetindvajset kitic obsega to delo in ta je zadnja. Je tudi najdaljša: ima pet vrstic, medtem ko jih večina šteje tri.

Staroangleška runska pesem je svoje vrstice namenila govedu, vremenu, drevesom, konjem, dvoranam, ladjam in bogovom. Izteče se ob grobu in pri tem ne blaži udarca.

Ear byþ egle eorla gehwylcun: grob je egle, zoprn in grozovit vsakemu bojevniku. Ne zgolj ubogim ali nesrečnim, temveč vsem, vključno s poslušalci.

Ni nobene tolažilne misli. Kitica Mann vsaj umrljivost navezuje na božji sklep; Ger in Dæg najdeta vsesplošne razloge za veselje. Ta kitica ne ponuja ničesar. Opisuje telo, ki se ohlaja, nato pa našteva tisto, kar se dokončno ustavi.

Za besedilo iz krščanske dobe je to presunljiva izbira. Pesnik, ki bi želel skleniti z vstajenjem, je imel za to vse možnosti in jih ni izkoristil.

Izbrati zemljo za posteljno tovarišico

Osrednja podoba je hrusan ceosan blac to gebeddan: bledi mrlič izbere prst za svojo gebedda, posteljno tovarišico.

Gebedda izvira iz domačega, družinskega besedišča. Pomeni osebo, s katero si deliš posteljo, zakonca ali sopotnika, in se tako uporablja v običajni stari angleščini. Prenos te besede na grob je temačen in povsem premišljen: zadnja vez, v katero človek vstopi, je vez z zemljo.

Ceosan (izbrati) opravlja podobno nalogo. Nihče si tega ne izbere po lastni volji. Glagol daje mrliču vlogo dejavnika v nečem, pri čemer nima nobene besede, kar je oblika grenke ironije, značilne za staroangleško pesništvo.

Prislov fæstlice (neizprosno, neomajno) pa spremlja ohlajanje. Ta potek ne pozna oddiha.

Tri reči, ki se ustavijo

Sklepna vrstica je naštevanje, v katerem je vsak del skrbno pretehtan.

Bleda gedreosaþ: sadovi in pridelki odpadajo. Beseda bleda je ista, kot je bila uporabljena v kitici Ger za svetle sadove zemlje in v kitici Beorc za tisto, česar breza nima. Ves jezik obilja se tukaj prekliče.

Wynna gewitaþ: radosti se umaknejo. Wynn je bila runa radosti, enaindvajset mest prej. Njena kitica je srečo opredelila kot odsotnost stisk, blaginjo in varne utrdbe. Vse to izgine.

Wera geswicaþ: dogovori in prisege mož se izjalovijo. Znova se oglasi swican, glagol iz kitice Mann, kjer mora vsak človek razočarati svojega bližnjega, in iz kitice Tir, kjer zvezda nikoli ne odpove.

Tako se zadnja vrstica navezuje na tri lastne rune in po vrsti izniči vsako od njih. Najsi je šlo za premišljeno zasnovo ali zatekanje k ustaljenim obrazcem, učinek je enak: abeceda se konča tako, da razstavi samo sebe.

Ear, eorþe in žitni klas

Ime se ne ujema z običajno staroangleško besedo za zemljo (eorþe) in obstajata dve možni razlagi njegovega izvora.

Ena je posebna beseda, ki pomeni zemljo kot prst ali prah, v tej kitici pa neposredno grob. Tako jo pesnik uporablja in ta razlaga stoji sama zase.

Druga razlaga vidi žitni klas, pri čemer ime povezuje s staro visoko nemščino ahar in isto korenino, ki daje angleško besedo ear v zvezi ear of wheat (pšenični klas). Ta razlaga je jezikoslovno utemeljena in bi dala povsem drugačno kitico: runo žetve blizu rune Ger.

Pesnik je imel ta kmetijski pomen očitno pri roki, vendar ga je prezrl in namesto tega napisal pet vrstic o ohlajajočem se telesu. Ali je šlo za zavestni odmik ali za dokaz, da je bil pomen groba edini živ, ni mogoče dognati. Vendar kaže, da je bil najbolj turobni verz lahko zavestna izbira in ne le prevzeta dolžnost, kar se povsem sklada z elegičnim tonom staroangleške poezije.

Runa sama je poznejši dodatek, oblikovan za dvoglasnik ea, ki ga je stara angleščina razvila, pragermanščina pa ni poznala. Tako kot Ior in Yr se pojavlja v pesmi in rokopisnih vrstah, v napisih pa je zelo redka.

To je vredno povedati naravnost: najbolj brezupna runa v obeh vrstah je hkrati ena najnovejših. Tukaj ni nobene starodavne germanske rune smrti. Obstaja zgolj angleška črka, izumljena za samoglasnik, ki ji je pesnik posvetil pet vrstic o grobu.

Pri razlagi

Ear pomeni konec, o katerem se ni mogoče pogajati.

Sodobna praksa običajno uporablja štiriindvajset znakov starejšega futharka, ki nima ustreznika za to runo, zato je večini spraševalcev tuja. Kjer se uporablja, je ne bi smeli mehčati v preobrazbo ali ponovno rojstvo. Kitica ne ponuja takih obetov, prelomno točko pa že pokriva Dæg.

Ear zaznamuje stopnjo po tem: zadeva je končana, postopek je neizprosen in tisto, kar naj bi se ustavilo, se je začelo ustavljati. V postavitvi se kaže kot dokončnost: prekinjeno razmerje namesto krize, že izvršena odločitev, doživeta žalost namesto strahu pred izgubo.

Premišljeno uporabljena je ena najbolj odkritih run, saj le redki vedeževalski sistemi premorejo znak, ki preprosto pove, da je konec. Z njo je treba ravnati z vsem spoštovanjem, ki pritiče motivom smrti, in nikoli na njeni podlagi dajati sodb o zdravju ali življenjski dobi.