Amuleti, ki jih ljudje nosijo s seboj

Starodavni Egipt

Najgloblji posamični vir. Egipčanske delavnice so v fajansi na tisoče izdelovale skarabeje, vedžatova očesa, stebre džed in anhe, da bi jih nosili živi in bili vanje zaviti mrtvi. Oblike so preživele religijo in so jih prepisovali še v rimski Italiji.

Mezopotamija

Amuleti so bili tu prav toliko pravni akti kot okras. Ploščice zoper demonko Lamaštu so jo poimenovale, naštele njena hudodelstva in ji ukazale oditi; Pazuzujeva glava, nošena na vratu, je postavila eno pošast, da je stražila pred drugo.

Grčija in Rim

Rimski dečki so do odraslosti nosili bulo, deklice pa lunulo, falični fascinum pa je visel nad vhodi in na oseh vozov. Prav tu uročljivo oko dobi literaturo, ki še danes oblikuje govor o njem.

Judovska in kabalistična tradicija

Tradicija, ki ji amuleti niso bili povsem ljubi, a jih je vseeno ustvarila v velikem številu: srebrni kameot z vpisanimi božjimi imeni, aramejske zarotitvene sklede, zakopane navzdol obrnjene pod tlaki, rdeča nit z Rahelinega groba in dlan, imenovana Miriamina roka.

Islamska tradicija

Varuje besedilo. Ta'wiz ali hidžab je zapisan verz, zložen v kovinski etui, najpogostejši napisi pa so Verz prestola, zadnji dve suri in devetindevetdeset imen. Ob njih tečejo starejši ljudski predmeti, o katerih so se prepirali pravniki.

Krščanska tradicija

Relikvije, medaljice, škapulirji in romarske značke, ob njih pa dolga podrast pisanih amuletov, ki jih je Cerkev občasno obsojala. O meji med zakramentalom in amuletom so se prepirali tisoč let in je nikoli niso dorekli.

Nordijska in islandska tradicija

Srebrna Torova kladiva, nošena na vratu v stoletjih pokristjanjevanja, runski napisi na kosti in lesu ter poznejši islandski čarovniški rokopisi, katerih znaki, med njimi Vegvisir, so knjižna tradicija sedemnajstega stoletja in ne vikinška.

Keltska in gaelska tradicija

Jerebika in rdeča nit nad hlevskimi vrati, prevrtani kamni na vrvici, deteljica in leska ter zdravilni čarni kamni, ki so jih nekatere družine hranile skozi rodove. Velik del tega se je ohranil v folklornih zbirkah devetnajstega stoletja in ne v arheologiji.

Slovanska tradicija

Obeski lunnica, amuleti v obliki sekire in ključa, vezeni oberegi, vdelani v ovratnike in zapestnike tam, kjer se telo stika z zunanjim zrakom, ter brezobrazne punčke iz blaga, narejene brez igle, da vanje ni bilo mogoče ničesar zabosti.

Južnoazijska tradicija

Ploščice jantra, zvite v bakrene tulce, črna nit in madež kajala, ki ju dobijo dojenčki proti nazarju, jagode rudrakša in tabiz, ki ga nosijo pripadniki različnih ver. Uročljivo oko velja za vsakdanjo nadlogo, ki jo je treba razorožiti, in ne za redko prekletstvo.

Kitajska tradicija

Žad na vratu, luknjičasti kovanci, privezani z rdečo vrvico, breskov les zoper duhove in tiskani papirni talismani, katerih veljava izhaja iz tega, da so videti kot uradni dokument, saj je poziv iz nebes sestavljen tako kot poziv sodnika.

Japonska tradicija

Omamori, kupljen v svetišču in nikoli odprt, po letu vrnjen in sežgan. Ofuda za domačo polico, deščice ema za zapisane prošnje in figure na prodajnem pultu, kot je maneki-neko, ki stojijo na meji med amuletom in oglasom.

Afriška tradicija in diaspora

Svežnji minkisi, katerih moč je v tem, kar je zapakirano vanje, mošnjički gris-gris, etiopski poslikani molitveni zvitki, odrezani na lastnikovo višino, in ameriška vrečka conjure, ki je prakso pod novim imenom prenesla skozi suženjstvo.

Domorodna severnoameriška tradicija

Zdravilni svežnji, mošnjički, okrašeni z ježevčevimi bodicami in perlicami, ter odžibvejski obroč, ki je do širšega sveta prišel kot lovilec sanj. Velik del tega, kar se prodaja pod tem naslovom, izdelujejo tujci, zato je poreklo tu pomembnejše kot kjer koli drugje v tej knjižnici.

Jugovzhodnoazijska tradicija

Tajski amuleti phra khruang, stisnjeni iz gline in blagoslovljeni v templju, nato pa zbirani, ocenjevani in preprodajani kot kovanci. Tetoviranje sak yant vtisne iste zaščitne diagrame v kožo namesto v kovino, s čimer amuleta ni več mogoče odstraniti.

Privzeta oblika. Visi tam, kjer se ga je mogoče dotakniti brez pogleda in ga po potrebi skriti pod ovratnik; zato je toliko ohranjenih amuletov prevrtanih na vrhu.

Prstan je amulet, ki ga je mogoče tudi vtisniti v vosek. Poznoantični in srednjeveški pečatni prstani nosijo ista imena in figure kot obeski, z dodano veljavo tega, da puščajo odtis.

Poceni, zlahka se priveže dojenčku in je nezgrešljivo meja, začrtana okoli telesa. Rdeča je najpogostejša barva v kulturah, ki med sabo niso povezane.

Besedilo, zloženo na majhno in všito v usnje ali vloženo v kovino. Islamski ta'wiz, judovska kamea, etiopski zvitek in angleški čarni list vsi delujejo na ta način in nobenega ni namen znova brati.

Moč po seznamu sestavin. Gris-gris, vrečko mojo ali zdravilni sveženj opredeljuje to, kaj je notri, in pravilo, da se ga ne odpira in da ga tujci ne prijemajo.

Vozel priveže stvar na mesto, zato je uporaben za zadrževanje sreče znotraj ali duha zunaj. Mornarski vetrni vozli in zavezana rdeča nit delujejo po isti logiki v nasprotnih smereh.

Pretežka za nošenje, zato varuje kraj in ne osebe. Mezopotamske demonske ploščice, kitajski papirni talismani in temeljni pridatki stražijo prag in ne telesa.

Pribito, poslikano ali vdelano v preklado. Podkev, etui mezuze, heks znak in rimski fascinum nad vrati trgovine označujejo točko, kjer zunanje postane notranje.

Majhno telo, ki nadomešča veliko. Hišni bogovi, vabljiva mačka in smejoči se Buda se postavijo in ne nosijo ter so običajno obrnjeni proti vratom.

Najstarejša oblika med vsemi. Steklene in kamnite jagode nosijo barvo in vzorec, ne pisave, in prav zato tako zlahka prehajajo med jeziki.