Štirinajst nadijev

Kaj je nadi

Beseda nadi izhaja iz korena, ki pomeni teči ali se pretakati. V sanskrtu se uporablja za reke, cevke in utrip ter za te energijske poti. V besedilih o subtilnem telesu nadi prevaja prano tako, kot žila prevaja kri, čakre pa ležijo tam, kjer se najpomembnejši med njimi križajo.

Navedena števila so visoka in se med viri razlikujejo. Šiva samhita navaja 350.000 kanalov. Gorakša šataka in mnoga kasnejša učenja jih štejejo 72.000. Obe izročili se nato zožita na štirinajst kanalov, vrednih poimenovanja, izmed teh štirinajstih pa trije nosijo celotno praktično izročilo.

Trije ključni kanali

Sušumna poteka vzdolž hrbtenične osi, od vznožja hrbtenice do odprtine na temenu glave. Opisana je kot v običajnem stanju zaprta. Skoraj vse v hatha jogi, telesne zapore (bandhe), zadrževanja diha in telesni položaji, je usmerjeno k njenemu odprtju.

Ida in pingala se ovijata okoli nje, se križata v vsakem središču ter se zaključita v levi in desni nosnici. Ida je lunarna, hladilna in sprejemajoča. Pingala je solarna, ogrevalna in dejavna. Njuno izmenjevanje ni le prispodoba, saj se pretok zraka skozi nosnice pri večini ljudi čez dan dejansko premika z ene strani na drugo. Izročilo je na tem opazovanju zgradilo dihalno prakso veliko prej, preden je pojav dobil ime v fiziologiji.

Ko se ti dve uskladita v ravnovesje, se po izročilu odpre sušumna. V tem je vsa logika tehnike nadi šodhana, izmeničnega dihanja skozi nosnice, ki je najbolj razširjena pranajama sploh.

Zakaj se preostalih enajst razhaja

Preostalih enajst kanalov naštevajo Šiva samhita, Gheranda samhita in njuni komentarji, pri čemer se ti seznami ne ujemajo. Alambusha se v enem viru konča v ustih, v drugem pri zadnjiku. Yashasvini v enem besedilu doseže levo uho, v drugem pa palec leve noge. Pusha in payasvini si glede na rokopis med seboj izmenjujeta desno uho.

Za vsak kanal navajamo najpogosteje omenjeni zaključek, na njegovi posebni strani pa opozarjamo na glavno odstopanje. To razhajanje ni pomanjkljivost virov, temveč pričevanje o njihovem prvotnem namenu: to so zapiski iz prakse več različnih rodov, zbrani na enem mestu, ki jih nihče ni usklajeval zaradi umetne doslednosti.

En seznam, dve logiki

Če teh enajst kanalov preberemo znova, se pokaže jasen vzorec. Ena skupina je urejena po čutilih: gandhari in hastijihva do oči, pusha in payasvini do desnega ušesa, shankhini ali yashasvini do levega ter saraswati do jezika. Druga skupina je razporejena po funkcijah pod popkom: kuhu do spolovil, varuni skozi telesne tekočine, vishvodhara okoli popka in alambusha nekje med usti ter drugim koncem iste cevi.

Preglednice po čutilih so bolj urejene, kar običajno nakazuje njihov kasnejši nastanek. Ne glede na to, kateremu razvrščanju vir sledi, ostaja naloga te enajsterice enaka: prevajati prano iz osrednjega stebra na mesta, kjer se telo srečuje s svetom.

Trije vozli

Sušumna se ne odpre samodejno takoj, ko se stranska kanala uravnovesita. Besedila vzdolž nje opisujejo tri grantije, vozle: brahma granthi pri korenu, vishnu granthi pri srcu in rudra granthi pri obrvnem delu. Vsak je opisan kot točka, kjer se praksa lahko ustavi, psihološko pa so pojasnjeni kot navezanost: na varnost, na lastno moč in delovanje ter na koncu na sam uvid.