Feoh

Edino izročilo, ki se začne prijazno

To runo opisujejo tri runske pesmi in le ena izmed njih se začne spodbudno.

Norveška pravi, da bogastvo povzroča razdor med sorodniki. Islandska ponovi isto misel in doda dva kenninga za zmajevo zlato. Staroangleška pa pravi feoh byþ frofur fira gehwylcum: bogastvo je tolažba vsakomur.

Nato pa pristavi pogoj, ki je pravzaprav osrednje sporočilo kitice. Sceal ðeah manna gehwylc miclun hyt dælan: vendar ga mora vsakdo v obilju deliti. In razlog: gif he wile for drihtne domes hleotan, če si želi pred Gospodom pridobiti častno sodbo.

Anglija se torej strinja s Skandinavijo, da je bogastvo težavno, razhaja pa se glede rešitve. Nordijski pesmi pravita, da denar razdvaja družine, in ostaneta pri tem. Angleška pesem pa pravi, da je denar dober in postane nevaren le, če preneha krožiti.

Kateri gospod

Drihten je ključna beseda. V staroangleščini pomeni gospoda v običajnem posvetnem smislu, torej vodjo bojne druščine ali veljaka v dvorani, obenem pa označuje tudi Gospoda, Boga.

Kitica deluje v obeh pomenih in zelo verjetno je bila tako tudi mišljena.

V posvetnem branju natančno opisuje ekonomijo darovanja: gospod deli obroče, orožje in zemljo, človekov ugled pa je odvisen od tega, kako velikodušno prenaša bogastvo naprej. Staroangleško pesništvo vladarja imenuje beaga brytta (lomilec obročev oziroma delilec prstanov) in goldwine (zlati prijatelj). Kopičenje premoženja pomeni odpoved tej vlogi.

V verskem branju gre za krščansko miloščino: zaklad v nebesih namesto na zemlji in sodbo pred Bogom.

Staroangleška runska pesem to stori večkrat. Gre za krščansko besedilo, ki obdeluje pogansko gradivo; namesto da bi izbrisalo starejši pomen, pogosto najde izraz, ki nosi oba. Preobrazba rune Ansuz v os (usta) je ista poteza, le z nekoliko bolj grobo roko.

Živina, premoženje, pristojbina

Staroangleški feoh označuje živino in premično premoženje brez razlikovanja med njima, natanko tako kot pragermanski fehu. Beseda se v staroangleškem korpusu pojavlja v obeh pomenih: kot živina v oporoki in kot denar v zakoniku.

Njene jezikovne naslednike je vredno raziskati, saj razkrivajo delovanje same besede. Sodobna angleška beseda fee izhaja neposredno iz te linije prek fevdalnega pomena posesti. Beseda fellow izvira iz staronordijskega izraza félagi, ki je označeval človeka, s katerim si združil svoje premoženje; najprej je pomenil poslovnega družbenika in šele pozneje prijatelja.

Latinska sorodna beseda pecu (čreda) je dala besedo pecunia (denar) ter iz nje izpeljanko pecuniary (denaren). Dve nepovezani jezikovni družini sta svojo besedo za denar neodvisno zgradili iz besede za živino, kar nazorno kaže, kako splošna je bila ta družbena ureditev.

To je premoženje skupnosti

Gallowayski zaklad, zakopan na Škotskem okoli leta 900 in izkopan leta 2014, je spremenil vedenje o tem, kdo je uporabljal to runo in v kakšen namen.

Pet sploščenih srebrnih zapestnic v zakladu nosi vpraskane anglosaksonske rune, ne skandinavskih. Na eni je zapisano ime EGGBRECT (Ecgbeorht). Najdaljši in najzanimivejši napis se glasi DIS IS ÆIGNA FEOH, kar pomeni to je premoženje skupnosti, pri čemer je uporabljena beseda za samostansko oziroma versko skupnost.

Iz tega sledita dve spoznanji. Prvo je, da je samo ime rune tukaj uporabljeno v svojem dobesednem pomenu, vrezano neposredno na predmet za označevanje lastnine. To je eden najbolj neposrednih dokazov v celotnem korpusu o tem, kaj je feoh pomenil ljudem, ki so besedo pisali.

Drugo spoznanje pa je, da so za ta zaklad dolgo domnevali, tako kot za večino srebrnih zakladov iz tistega obdobja v Britaniji, da gre za vikinški plen. Anglosaksonski runski napis, ki srebro opredeljuje kot last samostanske skupnosti, to razlago močno omaje in služi kot dobrodošel popravek razširjene navade, po kateri zakopano srebro samodejno velja za nordijsko in ukradeno.

Pri branju

Feoh predstavlja razpoložljive vire v rokah, angleška razlaga pa je med vsemi tremi najbolj uporabna, saj pove, kaj z njimi storiti.

Pokončna runa označuje prihodek, plačilo ali trdno materialno podlago pod načrtom, ki je doslej visel v zraku. Predstavlja vsakdanjo, otipljivo plat sreče in ne njenega vizionarskega dela.

Kitica temu dodaja preizkušnjo. Bogastvo pri Feoh mora krožiti, zato je runa neprijetna v okoliščinah, kjer je nekaj dragocenega obtičalo na mestu: pri prihrankih, ki se brezciljno kopičijo, pri neuporabljenem znanju ali zadržani velikodušnosti. Vprašanje, ki ga postavlja, je, ali tisto, kar imate, dejansko deluje.

Večina sodobnih razlagalcev run črpa pomene iz te pesmi in ne iz nordijskih virov, zato je običajna razlaga te rune blaginja z opozorilom namesto družinskega spora. To razlikovanje je vredno poznati pri primerjavi različnih runskih naborov.