Ogljiki, stekla in organske snovi

Kaj povezuje to družino

Mineral je v strogem smislu naravna anorganska trdna snov z določeno kemijsko sestavo in urejeno kristalno strukturo. Večina predstavnikov te družine ne prestane vsaj enega od teh pogojev.

Obsidijan in moldavit sta stekli, ohlajeni prehitro, da bi se atomi lahko razporedili v kristalno mrežo. Opal sestavljajo zgoščene kroglice silicijevega dioksida z vodo med njimi, ki so sicer dovolj urejene za lom svetlobe, vendar niso kristalne. Jantar je fosilizirana drevesna smola, organski polimer. Gagat je okamneli les. Biser pa sestavljajo aragonitne ploščice, ki jih mehkužec nalaga skupaj z organskim vezivom.

Diamant in šungit sta oba iz ogljika in oba prava minerala, vendar stojita na nasprotnih skrajnostih: diamant je ogljik v togi tetraedrični mreži s trdoto 10, šungit pa je ogljikova kamnina, ki vsebuje fulerene ter je v svoji najvišji kakovosti mehka, črna in električno prevodna.

Razpon trdote na tej strani sega od bisera pri 2,5 do diamanta pri 10, kar je najširši razpon med vsemi družinami v katalogu, zato navodil za nego ni mogoče posploševati.

Kako nastanejo

Diamant nastaja na globinah sto petdeset kilometrov ali več, na površje pa ga v kimberlitnih ceveh ponesejo siloviti vulkanski izbruhi. Večina diamantov je stara med eno in tremi milijardami let.

Obsidijan nastane povsod, kjer se lava, bogata s silicijevim dioksidom, hitro ohladi. Z materialom iz točno določenih tokov so v starem veku trgovali na stotine kilometrov daleč po Sredozemlju, Anatoliji in Mezoameriki; geokemični prstni odtisi arheologom danes omogočajo, da posamezne najdbe povežejo z njihovim izvornim lavnim tokom.

Moldavit je nastal pred približno petnajstimi milijoni let, ko je na območje današnje Bavarske treščil meteorit in staljeno snov odvrgel več sto kilometrov daleč na Češko, kjer je padla kot zeleno steklo.

Opal nastaja iz podtalnice, bogate s silicijevim dioksidom, v sušnih regijah, predvsem v Avstraliji in Etiopiji.

Jantar prihaja iz baltskih, dominikanskih in mjanmarskih nahajališč, njegova starost pa sega od približno dvajset do več kot devetdeset milijonov let.

Šungit izvira iz ene same regije v ruski Kareliji in je star približno dve milijardi let.

Kamni te družine

• Diamant (C, Mohs 10). Čisti ogljik, najtrša naravna snov in kamen, katerega sodobni pomen je leta 1947 ustvarila oglaševalska kampanja. Njegova dobavna veriga si zasluži vašo pozornost.
• Šungit (ogljik, do 98 %, Mohs 3,5). Ogljikova kamnina iz Karelije, ki vsebuje fulerene, z resnično dokumentirano rabo pri filtriranju vode in številnimi neutemeljenimi trditvami o sevanju.
• Obsidijan (vulkansko steklo, Mohs 5,5). Naravno steklo in ne mineral, ohlajeno prehitro za kristalizacijo. Azteški svečeniki so zrli v njegova polirana zrcala, njegov rob pa je ostrejši od kirurškega skalpela.
• Moldavit (tektitno steklo, Mohs 5,5). Steklo, izvrženo ob udarcu meteorita na Bavarskem pred petnajstimi milijoni let, ki ga najdemo le na Češkem. Redko, drago in ponarejano v industrijskem obsegu.
• Opal (hidratiziran silicijev dioksid, Mohs 5,5). Ni kristal, temveč zgoščene kroglice silicijevega dioksida, ki lomijo svetlobo v barve. V devetnajstem stoletju je zaradi romana Walterja Scotta veljal za prinašalca nesreče, kar je najbolj poučna zgodba v tej tradiciji.
• Jantar (fosilna drevesna smola, Mohs 2,5). Fosilna smola, stara od trideset do devetdeset milijonov let, ki se ob drgnjenju elektrostatično naelektri. Iz grške besede zanj, elektron, izvira ime za elektriko.
• Gagat (okamneli les, Mohs 3). Fosilni les, lahek in topel na otip, ki so ga v Whitbyju obdelovali že v bronasti dobi, viktorijanski običaj žalovanja pa ga je spremenil v cvetočo industrijo.
• Biser (aragonit in konhiolin, Mohs 2,5). Edini dragulj, ki ga ustvari živa žival, in edini, ki ne potrebuje brušenja. Junijski rojstni kamen, ki ga uničijo parfumi, kis in zob časa.

Trgovska imena in posnemovalci

Prav vsak kamen na tej strani se sooča s težavo nadomeščanja.

Kopal je mlada smola, ki jo prodajajo kot jantar; pod kapljico acetona se zmehča, medtem ko se pravi jantar ne. Plastični in stekleni posnemki jantarja so zelo pogosti; pravi jantar plava v močni slanici in se statično naelektri.

Sintetični opal izdelujejo že od sedemdesetih let dvajsetega stoletja, pod povečavo pa kaže značilno stebričasto strukturo ali vzorec kuščarjeve kože. Dubleti in tripleti so tanke rezine opala s podlago in zaščitno kapico, kar je povsem sprejemljivo, če je kupec o tem obveščen.

Moldavit v industrijskem obsegu ponarejajo z zelenim stekleničnim steklom. Pristni kosi imajo značilno razjedeno površinsko teksturo, ki jo ponaredki le slabo posnemajo. Cene pravega moldavita so močno poskočile, kar je spodbudilo nastanek še bolj prebrisanih ponaredkov.

Gagat posnemajo z vulkanitom, plastiko in steklom. Šungit posnemajo z navadnim črnim skrilavcem, medtem ko elitna stopnja šungita dejansko prevaja električni tok.

Diamant ima kubični cirkonij in moissanit kot simulanta ter laboratorijsko vzgojeni diamant, ki je pravi diamant in se mora kot tak tudi prodajati.

Nega, ki izhaja iz strukture

Za to družino ne velja eno samo pravilo, zato se ravnajte po posameznem kamnu in ne po celotni skupini.

Diamant prenese skoraj vse, razen udarca s kladivom po razkolni ploskvi, čistite pa ga lahko tudi s paro.

Obsidijan je steklo s trdoto 5,5 in se na robovih zlahka okruši; njegovi robovi so resnično ostri, zato z odbitimi kosi ravnajte previdno.

Opal vsebuje vodo in lahko razpoka, če se izsuši ali doživi toplotni šok, dubletov in tripletov pa nikoli ne smete namakati v vodi.

Jantar s trdoto 2,5 se hitro opraska, raztapljajo ga topila, vključno s parfumi in alkoholom, skozi desetletja pa potemni.

Gagat je lahek, mehek in se hitro okruši.

Biser je najbolj občutljiv predmet v tej skupini: parfumi, lak za lase, kis in znoj ga razjedajo. Nadenite ga zadnjega, snemite prvega ter ga po nošenju obrišite z mehko krpo.