Diamant

Kaj v resnici je

Ogljik, kubični kristalni sistem, trdota 10 po Mohsovi lestvici in popolna razkoljivost v štirih smereh.

Ta trdota ni zgolj neznaten korak nad devetico korunda. Mohsova lestvica je vrstilna in ne premočrtna: diamant je večkrat trši od korunda, ki sam daleč presega kremen.

Trdota pomeni odpornost proti praskam in ne zagotavlja varnosti pred udarci. Štiri razkolne smeri so brusilci izkoriščali že dolgo pred uvedbo laserskega žaganja; udarec ob rondisto pod neugodnim kotom lahko kamen okruši ali razcepi.

Diamant se ponaša z najvišjo toplotno prevodnostjo med trdnimi snovmi, na čemer temelji delovanje elektronskih preizkuševalcev pristnosti.

Barve nastanejo zaradi primesi in napak v kristalni mreži: dušik daje rumenkaste odtenke, bor modrino, plastična deformacija pa rožnato in rdečo. Brezbarvni diamant sestavlja skoraj izključno čisti ogljik.

Ime izvira iz starogrške besede adamas, kar pomeni nepremagljiv, iz česar izhaja tudi pridevnik diamanten.

Od kod izvira

Diamanti se oblikujejo v globinah med sto petdeset in dvesto kilometri v litosferskem plašču pod prastarimi celinskimi ščiti ter na površje potujejo s kimberlitnimi in lamproitnimi izbruhi z izjemno hitrostjo.

Bocvana, Rusija, Kanada, Južna Afrika, Angola in Avstralija so med vodilnimi proizvajalkami. Rudniki v kanadski Arktiki so začeli obratovati v 90. letih prejšnjega stoletja in veljajo za zgled pregledne sledljivosti.

Indija je bila edini pomembni vir na svetu vse do osemnajstega stoletja; iz slovitih rudnikov Golconde izvirajo zgodovinski dragulji, kot sta Koh-i-Noor in diamant Hope. Sledila so najdišča v Braziliji, odkritja v Južni Afriki po letu 1867 pa so mednarodno trgovino korenito preoblikovala.

V tistem obdobju se je izoblikoval kartel De Beers, ki je nadzoroval ponudbo večino dvajsetega stoletja, kar je neposredno vplivalo na sodobno ovrednotenje tega dragulja.

Kaj so trdila izročila

Indijsko izročilo je najstarejše znano. V Indiji so diamante kopali več kot dve tisočletji; v sistemu navaratna je diamant heera, dragi kamen Venere, ki se priporoča za skladnost odnosov, blaginjo in umetniški čut.

Plinij Starejši je diamant omenjal kot zaščito pred strupi in blaznostjo. Srednjeveški evropski lapidariji so ta varovalna izročila povzemali ter dodajali, da dragulj izgubi svojo moč, če je pridobljen nepošteno.

Povezava z zaročnim prstanom pa je povsem komercialna domislica s točno ohranjenim arhivom. Pred dvajsetim stoletjem diamant nikakor ni bil samoumeven zaročni kamen. Leta 1947 je Frances Gerety, tekstopiska agencije N. W. Ayer za naročnika De Beers, zapisala stavek diamant je večen. Ciljno usmerjena kampanja je diamante povezala s snubljenjem najprej v ZDA in nato na Japonskem, kjer je delež diamantnih zaročnih prstanov z neznatnega deleža v 60. letih v dveh desetletjih zrasel v prepričljivo večino.

Noben drug kamen v tem katalogu nima pomena, ki bi bil tako očitno ustvarjen v sejni sobi podjetja. To velja vedeti, saj so se miti o številnih drugih mineralih verjetno rodili na podoben način, le brez ohranjenih pogodb.

Kako se z njim ravna

Za lastnika je zavedanje globokega geološkega časa neprimerno bolj zgovorno od katerega koli reklamnega letaka. Diamant v prstanu je star med eno in tremi milijardami let ter je nastal v globini, kamor človeška noga ni stopila.

Iskreno vprašanje, ki ga diamant odpira, zadeva vrednost simbola, kadar natančno poznamo njegovega avtorja, kar predstavlja trezen razmislek, ki temu kamnu pristoji.

Za vsakdanjo nošnjo je to najbolj odporen dragulj proti praskam in prenese čiščenje s paro. Priporočljivo je opazovati rondisto zaradi morebitnih poškodb ter občasno zaupati pregled fasung zlatarju.

Pri nakupu sta osrednji vprašanji izvor ter odločitev med laboratorijskim in izkopanim kamnom. Sintetični diamant je pravi diamant za delček cene naravnega. Proces Kimberley preprečuje financiranje oboroženih uporov, ne ureja pa delovnih pogojev ali varstva okolja, zaradi česar je njegova celovitost nenehno pod vprašajem.

Premišljen nakup

V laboratoriju vzgojeni diamant je pravi diamant, ustvarjen z metodo HPHT ali CVD, in mora biti vselej odkrito označen kot laboratorijski. Ni imitacija in ni ponaredek. Razlika v ceni je znatna in še naprej narašča.

Kubični cirkonij in moissanit sta simulanta: povsem drugi snovi s podobnim leskom. Moissanit ima večjo disperzijo in pod lupo kaže podvojene robove faset; oba materiala ne prestaneta preizkusa toplotne prevodnosti, čeprav lahko moissanit pretenta nekatere starejše naprave.

Izboljšanje čistoče z zapolnjevanjem razpok s svinčevim steklom in laserskim vrtanjem se izvaja in zahteva obvezno razkritje kupcu.

Spremembe barve z obsevanjem za modre ali zelene tone ter HPHT razbarvanje so pogoste in morajo biti zabeležene v certifikatu.

Pri večjih nakupih vselej zahtevajte potrdilo uglednega neodvisnega gemološkega laboratorija ter natančno preglejte opombe o obdelavah in poreklu, ne le stopenj čistoče.