Ogham
Úr je úir, prst, zemlja, ki sprejme to, kar je pokopano, in rodi to, kar pride za tem, pesniške prispodobe pa jo imenujejo mrliški prt negibnega telesa. V merilu enega dneva je to majhen pokop. Nekaj se danes konča in gre tiho v zemljo, brez slovesnosti, in zemlja je mesto, kamor to spada. Ne odkopavajte tega znova, da bi si to ogledovali. Prst ni izguba. Je edino mesto, iz katerega se lahko začne naslednja stvar.