Dvanajst znamenj

Kaj je zodiakalno znamenje

Zodiakalno znamenje je tridesetstopinjski odsek ekliptike, navidezne letne poti Sonca med zvezdami, in eden od dvanajstih enakih delov, ki so jih babilonski astronomi izumili okoli leta 400 pr. n. št. ter so ostali v neprekinjeni rabi vse od takrat. Ta zgodovina ima svojo stran v tem kompendiju pod babilonskim izročilom. Ta knjižnica obravnava znamenja tako, kot se uporabljajo v praksi: kot abecedo astrologije, dvanajst pismenk, ki se združujejo s planeti, hišami in aspekti ter izrišejo celotno karto. Stran vsakega znamenja zbere vse, kar mu izročila soglasno pripisujejo: njegov element in modaliteto, vladajoči planet in eksaltacijo, starodavnega prednika ter mit, del telesa, letni čas in način, kako obarva kateri koli planet, ki stoji v njem.

Elementi: štirje temperamenti kroga

Dvanajst znamenj se razvršča v štiri elemente po tri znamenja, razporejena v enakostraničnih trikotnikih po krogu. Ogenj (Oven, Lev in Strelec) deluje in izžareva; njegov jezik so energija, volja ter vidnost. Zemlja (Bik, Devica in Kozorog) gradi in ohranja; njen jezik so snov, spretnost ter oprijemljiv dosežek. Zrak (Dvojčka, Tehtnica in Vodnar) povezuje in pretehtava; njegov jezik so beseda, odnos ter zamisel. Voda (Rak, Škorpijon in Ribi) čuti in veže; njen jezik so čustva, spomin ter zlitje. Shema je dobila svojo filozofsko podobo v Grčiji, vendar se trikotne skupine pojavljajo že v poznobabilonskih virih, element pa ostaja najhitrejša resnična opredelitev vsakega znamenja.

Modalitete: kako se giblje vsak element

Preko elementov poteka druga delitev, tri modalitete po štiri znamenja, ki označujejo položaj znotraj letnega časa. Kardinalna znamenja (Oven, Rak, Tehtnica, Kozorog) odpirajo letne čase ob enakonočjih in sončnih obratih: dajejo pobudo, njihova šibka točka pa je začenjanje stvari, ki jih ne dokončajo. Fiksna znamenja (Bik, Lev, Škorpijon, Vodnar) držijo sredino letnega časa: ohranjajo stabilnost, njihova šibka točka pa je nepopustljivost in odpor do premika. Spremenljiva znamenja (Dvojčka, Devica, Strelec, Ribi) sklepajo letni čas in pripravljajo naslednjega: prilagajajo se, njihova šibka točka pa je razpršenost. Zmnožek elementa in modalitete daje vsakemu znamenju edinstvene koordinate, zato nobeni dve znamenji ne delita obojega.

Vladarji in eksaltacije

Vsako znamenje ima svojega planetarnega vladarja, planet, ki je v njem doma, večina pa gosti tudi eksaltacijo, planet, ki je v njem sprejet kot častni gost. Sistem vladarstev je čudovito simetričen: Sonce in Luna prevzemata Leva in Raka v poletnem srcu zodiaka, pet klasičnih planetov pa se od njiju razporedi po hitrosti svojega gibanja: Merkur dobi Dvojčka in Devico, Venera Bika in Tehtnico, Mars Ovna in Škorpijona, Jupiter Strelca in Ribi, Saturn pa Kozoroga in Vodnarja. Sodobna astrologija je Vodnarju, Ribam in Škorpijonu dodala Uran, Neptun ter Pluton. Eksaltacije so še starejše od vladarstev: izvirajo iz babilonskih „skrivnih krajev“ planetov, kot pojasnjuje stran o prvih horoskopih, njihove lege pa se niso premaknile že dve tisočletji in pol.

Tropski datumi in siderično vprašanje

Datumi na zgornjih karticah so tropski: Ovna vežejo na pomladno enakonočje, kot to počne zahodna astrologija že od grških časov, zato znamenja sledijo letnim časom in ne ozvezdjem. Indijska astrologija je ohranila starejše siderično sidrišče, vezano na zvezde, ki se danes razlikuje za približno štiriindvajset stopinj. Noben pristop ni napaka; gre za dve dogovorni metodi z istim babilonskim prednikom, celotno zgodbo s precesijo in Hiparhom vred pa razlaga stran o izumu zodiaka. Datumi se v koledarju med leti premaknejo za kak dan, zato vsakdo, ki je rojen na meji med znamenji, za določitev svojega Sončevega znamenja potrebuje natančno rojstno karto in ne le časopisne rubrike.

Znamenje ni človek

Celo to knjižnico vodi eno bistveno pojasnilo. Po lastni logiki astrologije znamenje ni osebnostni tip, temveč določilo: opisuje, kako deluje planet, postavljen vanj. Luna v Škorpijonu čuti drugače kot Luna v Tehtnici, Mars v Ribah pa deluje in se bori drugače kot Mars v Ovnu. Izjava »sem Oven« je le okrajšava za postavitev Sonca v tem znamenju, kar je le ena lega med številnimi, ki jih rojstna karta tehta kot celoto. Časopisni horoskop po sončnih znamenjih, kot razlaga stran o sodobnem zahodnem izročilu, je časopisni format iz dvajsetega stoletja in ne merilo same veščine. Stran vsakega znamenja zato berite kot opis odtenka, ki lahko obarva kateri koli planet, in ne kot predal, v katerega bi zaprli človeka.

Od kod izvirajo znamenja

Stran vsakega znamenja se odpira z njegovim poreklom, saj so te korenine resnične in zgodovinsko izpričane: Bik, Lev, Škorpijon in njuni tovariši so stali ob babilonski Lunini poti v zvezdnem katalogu MUL.APIN stoletja pred razrezom ekliptike na enake dele. Te podobe so prek Grčije prispele v sedanjost skoraj nespremenjene, kar babilonske strani tega kompendija prikazujejo tablico za tablico. Miti so večinoma grške predelave babilonskih figur: oven je pridobil zlato runo, dvojčka sta postala Kastor in Poluks, obe plasti pa sestavljata pomen vsakega znamenja, kot se v praksi uporablja že več kot dva tisoč let.

Kako uporabljati to knjižnico

Vsaka zgornja kartica odpira stran enega znamenja: izvor, element in modaliteto, vladarja ter eksaltacijo, mit, letni čas, del telesa, pomene v karti in lastno besedišče tega znamenja. Strani se povezujejo s knjižnico planetov, saj pomen znamenja v polovici določa njegov vladar, ter z zgodovinskimi stranmi babilonskega izročila, kjer je bil celotni sistem zgrajen. Dvanajst znamenj je del kompendija Tarot Academy v vseh dvainpetdesetih jezikih.